»Kar seješ, to žanješ.«
S pomočjo karmične diagnostike lahko določimo mehanizem, ki povezuje človekove misli, čustva in dejanja z njegovim stanjem ali njegovo boleznijo ter pogosto tudi z boleznijo njegovih otrok.
Metodo karmične diagnostike je razvil ruski bioenergetik Sergej Nikolajevič Lazarev. Pri nas jo poznamo predvsem zaradi učitelja te metode, bioenergoterapevta Marjana Ogorevca.
Kdaj je karmična diagnostika primerna?
Kadar želimo razumeti vzroke težav na energijsko-informacijski ravni, spremeniti moteče vzorce in postaviti novo shemo razmišljanja, odzivanja in vrednotenja življenja. Uporabna je tudi takrat, ko težave še niso prisotne na fizični ravni.
Kako deluje karmična diagnostika?
Osnovno vodilo je razumevanje karmičnega zakona. Izraz karma je povzet iz najstarejšega indijskega jezika, sanskrta, in dobesedno pomeni delovanje, pogosteje pa z izrazom opredeljujemo povezavo med dejanjem in njegovim učinkom. V ezoteriki z besedo karma označujemo povezavo vzroka in posledice, ki pa nista vedno očitno povezana. Danes žanjemo, kar smo v preteklosti sejali, hkrati pa s svojimi dejanji, razmišljanji in besedami sejemo na novo. Ko resnično notranje sprejmemo to spoznanje, dosežemo stanje popolnega sprejemanja življenja, kar se kaže kot delovanje v skladu z naravnimi zakoni. Posledično smo bolj umirjeni, zadovoljni, radostni, srčni in iskreno sočutni.
Kako živeti in delovati, da karmo oddelamo in je hkrati ne ustvarjamo na novo, je domena duhovne poti.
Karmična diagnostika nam pomaga osvetliti subtilne povezave med preteklostjo in sedanjostjo z razlago, da je vzrok naših težav, bolezni ali težkih situacij pogosto posledica nekih dejanj, travm, občutenj, čustev, dogodkov, odnosov, stanj v bližnji ali daljni preteklosti, ki se jih lahko zavedamo ali pa tudi ne.
S pomočjo karmične diagnostike lahko določimo mehanizem, ki povezuje človekove misli, čustva in dejanja z njegovim stanjem ali njegovo boleznijo ter pogosto tudi z boleznijo njegovih otrok.
Po karmični diagnostiki je pomembno vsako delovanje in tudi nedelovanje, prav tako pa zavestno in podzavestno doživljanje sebe, drugih in širšega okolja. Pri tem je skoraj bolj pomembno kako čutimo/smo dejansko navznoter, kot to, kako se kažemo navzven: ali smo na primer jezni le v mislih ali tudi v dejanjih, v obeh primerih si škodujemo. Ustvarjamo in krepimo tako imenovane negativne vzorce, ki so škodljivi na vseh ravneh našega obstoja – na fizični ravni povzročajo utrujenost, bolečine, bolezen, na čustveni ravni pomanjkanje ljubezni, slabo počutje, zapletene odnose, na mentalni ravni izgubo smisla, nesprejemanje življenja in tvorbo novih destruktivnih vzorcev, na duhovni ravni pa obtičimo.
V danem trenutku so vidni le tisti vzroki − podzavestni vzorci, travme in drugi vzroki težav −, ki so na vrsti za razreševanje in so tudi koristni za osebo. Čez čas se lahko pojavijo novi, tudi prebujeni stari vzorci, ki se z našim delovanjem razkrijejo, ali pa se pojavijo težave in odkrijejo vzorci, ki jih prej nismo zmogli videti ali razrešiti. Ko v obzir vzamemo spoznanja in jih prenesemo v prakso, vse bolj spoznavamo in presegamo ovire, ki nas ustavljajo na naši poti k sebi, k svojemu bistvu. Tako se spuščamo vse bolj vase, v svoje srce.
Če karmične zakone razumemo pravilno, vemo, da je človek odgovoren za svoje življenje in lahko zase stori mnogo več, kot običajno mislimo. Ob pravilnem razumevanju in ozaveščanju vzrokov lahko premaga celo najtežje bolezni. Pomembno je, da se zavedamo, da govorimo o ODGOVORNOSTI, ne o krivdi.